Zgodovina sladoleda

Sladoled je ena izmed najstarejših sladic, ki si jo je pripravil človek že v pradavnini. S selitvijo naših prednikov iz Afrike na sever so morali prečkati tudi visoke gore obdane s snegom. Samo vprašanje je, kdaj so sneg in led pomešali s sadjem in medom, kot edinim sladilom v takratnih časih. Dobili so zelo okusno in osvežilno sladico, v kateri so nedvomno uživali.

S pojavom pisave so seveda svoje dogodke pričeli ljudje tudi zapisovati. Prvi zapiski, ki omenjajo sladico, pripravljeno iz zgoščenega grozdnega soka, prelitega preko ledu, izvirajo iz Perzije. Led so za osvežitev hranili v posebnih jamah, ledenicah ali so ga prinesli iz visokih gora in se z njim ojačanega z okusom grozdja hladili v vročih dneh. V zapiskih lahko najdemo tudi njihov nov izum, ki je bil namenjen samo kraljem in je bil narejen iz ohlajene rožne vode in zelo tankih rezancev. Led so tudi mešali z žafranom, sadjem in drugimi okusi.

Različne civilizacije so recepte z ledom uporabljale že tisočletja. V starih zapiskih najdemo kar nekaj starodavnih receptov. Kitajci so zamrznjeno zmes mleka in riža uporabljali že 200 let pred našim štetjem. Rimski cesar Neron je v začetku našega štetja užival v ledu, ki so mu ga prinesli iz gora in prelitim s sadnim oblivom. V desetem stoletju, ko je bila Evropa v mračnjaškem srednjem veku, so Arabci v Damasku, Bagdadu in Kairu že množično uživali v sladoledu, ki je bil narejen iz mleka in bil sladkan s sladkorjem. To naj bi bil prvi komercialni sladoled. Pripravili so ga iz mleka, smetane, tudi jogurta, aromatizirali z rožno vodo, suhim sadjem ali oreščki. Predpostavlja se, da so uporabljali stare arabske recepte, ki so izvirali iz Perzije.

V knjigi »Zgodovina hrane«, avtorja Maguelonne Toussaint-Samata je zapisano, da so verjetno Kitajci izdelali prvo napravo za izdelavo sladoleda. Posodo z zmesjo za sladoled so postavili v večjo posodo, v kateri je bila slanica, ki zniža točko zamrzovanja vode pod 0°C. Kitajski cesar iz dinastije Yuan je skrbno čuval skrivnost priprave sladoleda, ki je bil namenjen samo cesarskemu dvoru, dokler ni Kitajske obiskal Marco Polo in ukradel tehnologijo in jo ponesel v Italijo. To so sicer domneve iz dokazanega pisnega vira.

V Evropi se je vzpon sladoleda pričel v Italiji in razširil pod vplivom Katarine Medici, ki se je poročila na francoski dvor. S seboj je pripeljala tudi italijanske chefe, ki so na dvoru pripravljali aromatiziran led in sorbete. Prvi recept za aromatiziran led se je v Franciji pojavil leta 1674 v knjigi »Recueil de curiositéz rares et nouvelles de plus admirables effets de la nature«, v Italiji pa leta 1694 v knjigi »Lo Scalco alla Moderna«. Prvi moderni stroj za izdelavo sladoleda je bil patentiran v ZDA leta 1843 s strani gospe Nancy Johnson iz Filadelfije. Sladoled je bil drag in v njem je lahko uživala samo peščica. V začetku 20. stoletja so se pojavili prvi hladilniki in zamrzovalniki. Hladilna tehnika je začela bliskovito napredovati. V drugi polovici 20. stoletja sladoled postane množična in poceni dobrina, v kateri lahko sedaj uživa mlado in staro.

Stara ilustracija antične naprave za izdelovanje sladoleda
Avtorja Javandier in Laplante, prikazano v publikaciji L'Eau, avtor G. Tissandier, Hachette, Paris 1873.