MOKA AJDOVA BIO "VILA NATURA" - 1 kg
Ajdo nekako uvrščamo med žita, čeprav botanično ne spada med trave, kamor spada večina ostalih žit. V pokrajini ob reki Muri je ajda prisotna več stoletij, v narečju ji pravijo »hajdina« - iz staronemškega poimenovanja za ajdo Heide. V preteklosti je bila ajda pomemben vir dodatnega zaslužka za revno kmečko prebivalstvo, saj naj bi bila oproščena dajatve desetine. Danes je ajda zelo razširjena kultura, ki zaseda pomembno mesto na jedilnikih širom sveta. Ajda je bogat vir najrazličnejših hranil in naj bi bila koristna pri mnogo zdravstvenih težavah kot so diabetes, prebavne težave, utrujenost, astma… Vsebuje kakovostne in lahko prebavljive beljakovine in na splošno krepi imunski sistem. Ajdo uporabljamo kot kašo ali mleto v moko. Bio ajdova moka je odlična za žgance, krapec, štruklje, palačinke... Iz nje lahko spečemo kruh – po želji iz samo ajdove moke ali z dodatkom kake druge fine gladke moke. Kuhana kaša pa je idealna kot priloga. Čeprav ajda spada med brezglutenske kulture, lahko naši izdelki iz ajde vsebujejo sledi glutena. Vključeni so namreč v procese, kjer se nahajajo in obdelujejo tudi kulture, ki vsebujejo gluten. Naši izdelki iz ajde tako nimajo certifikata za živila brez glutena, trudimo pa se, da jih v vseh fazah med seboj ločujemo.
BIO ŽITARICE VILA NATURA
Žitno seme je vir življenja, saj so žitarice pomemben del prehrane našega planeta. Ekološka žita so še posebnega pomena, saj so pridelana na zdrav, okolju prijazen način. Izvor kmetijske pridelave žit je skoraj nemogoče določiti, so pa divja žita uporabljali za prehrano že pred 32.000 leti. Načrtno so začeli žita gojiti na Bližnjem vzhodu pred več kot 10.000 leti. Prvi žiti, ki so ju načrtno gojili, sta bili enozrnica in dvozrnica, ki najdeta mesto tudi na naših poljih. Raznovrstnost žitnih sort nam je zelo pomembna, zato na naši kmetiji sejemo med 10 in 12 vrst ekoloških žitaric:
Poleg bolj znanih žit najdejo na naših poljih mesto tudi pozabljene kulture kot so enozrnica, dvozrnica, pira, horasan pšenica ter tudi oves. Imenujemo jih »pražita«. Gre za skupino žit, ki se v svoji sestavi vse od izvora niso spremenila. Zaradi svoje prvobitnosti so veliko bolj zdrava in v prehrani ljudi povzročajo manj težav, saj vsebujejo manj glutena. Te kulture so bile tisočletja pred našim štetjem edine vrste žit, ki so jih ljudje poznali in uporabljali. Kasneje so bila dolga leta prezrta, predvsem zaradi nižjih pridelkov in razvoja tehnologije ter s tem posledično masovne proizvodnje pšenice. Razvoj številnih sodobnih bolezni, ki so tudi posledica gensko spremenjenih variacij poljedelskih naslednic, pa so te stare sorte ponovno postavila v ospredje. Tako si danes tiste prave ekološke pridelave brez teh kultur ne moremo predstavljati.
Nekatera žita rastejo v ovoju, ki tudi po žetvi ostane in taka žita je potrebno oluščiti pred uporabo. Ovoj pa daje žitom dodatno zaščito pred zunanjimi vplivi in zato so ta žita bolj odporna na bolezni in škodljivce. Naša bio žita, ki rastejo v ovoju oz. plevah so pira, enozrnica, dvozrnica, oves in ječmen.
Žita imajo vsestransko uporabnost. V našem mlinu na kamen jih meljemo v sveže moke, zdrobe in otrobe. Žita pa niso primerna le za mletje, ampak iz njih delamo tudi kosmiče, kaše in testenine.
- Bio
- No Hidrogen
- Presno
- Vegan
- Zdrava hrana